NOVA FASADA NA STAVBI IN OSTALO PRIPADAJOČE

Sicer še ne vem kako bi se tega lotil, da bi bilo čim bolj razumljivo, pregledno in ne preveč gostobesedno, pa vseeno dojemljivo brez nepotrebnega balasta. To je to. Ker nekateri veliko govorijo pa malo povejo, bom poizkušal ubrati neko srednjo pot. Če mi bo to uspelo, še nisem prepričan. Vidim pa, da bo potreben tudi ostali pogled glede fasade, saj nekateri želijo informacije, za katere nisem pristojen. In to iz preprostega razloga, dogajajo se, eno, dve ali nekaj ulic stran od naše. Ker pa pač ne sodelujemo z ostalimi koordinatorji, niti se nimam namena vtikati v njihovo delo, delo etažnim lastnikom iz sosednjih ulic prepuščam njim samim, enako njihove odločitve. Zato svetujem vsem, ki imate razna vprašanja pa niso vezana na našo ulico, kontaktirajte ljudi, ki stanujejo na tistih ali ob tistih naslovih, kjer se dogaja tisto, kar vas zanima. Nekaj drugega je, če se vprašanje nanaša na zapise v tej spletni strani in na našo stavbo ali našo pripadajočo okolico.

Še nekaj stvari, ki sovpadajo k nadgradnji fasade.

1.
Pri nadgradnji (obnovi) fasade lahko izhajamo iz dveh smeri. Namreč, obstajajo stavbe, ki nimajo okoli na zelenicah nič kar ne bi imeli že od izgradnje in urejene okolice po gradnji na pripadajočih zelenicah in ti nimajo nobenih problemov, ko je potrebno nadgraditi fasado. In druga - obstajajo stavbe, kjer so si lastniki na zelenici postavili bodisi strehe, bodisi zgradili neke dodatne prostore, katere uporabljajo kot vikend terase s pokrito streho, ali kot razširitev uporabnih stanovanjskih površin. Pravilno sem to zapisal. Nekateri etažni lastniki, ki imajo lastnino v pritličju, postavijo na zelenico streho ob vratih, ki služijo za vstop/izstop v/iz kuhinje, nekateri pa kar spodobno dodatno sobo, kar pomeni povečanje stanovanjske površine.

Ali sem za ali sem proti? Ne eno, ne drugo. Zadeva je pa sledeča:
- vsi ti nadstreški, terase, dodatne stanovanjske površine, so zgrajeni na občinski zemlji. Zato za tak poseg nima nihče dovoljenja od občine, zato je vprašanje, če se zna kdaj ponoviti situacija ljubljanskih vrtičkarjev. Mene osebno to ne zanima, ker je zemlja občinska, moti me le takrat, kadar se na vikend terasah poleti v poznih nočeh žurira. Pa da nisem preveč tečen, eno noč človek še potrpi razgrajanje pod oknom splanice, za drugo noč pa pričakuje, da bodo šli žurerji k drugemu prijatelju in se še tam malce sproščali, ne večdnevno, zaporedoma na enem mestu. Kar se pa tiče glede gradnje, se v glavnem ve, če je zemlja občinska, bi se morala oddati vloga za dograditev česarkoli, na občino. Če pa občinska zemlja in dogajanje na njej, ne zanima občine, potem imajo lastniki etažne lastnine v pritličjih proste roke. Kontrole tako ni nobene.

2.
Etažni lastniki ali najemniki stanujoči v pritličju v glavnem urejajo tudi zemljo, ki je pred njihovim stanovanjem. Eni smiselno in lepo, s sajenjem cvetja, ki je lepo na pogled, lepo uredijo okolico, kar privoščijo na ogled tudi drugim stanujočim ali le mimo hodečim, drugi si zagrajujejo spet občinsko zemljo z betonsko ograjo ali visoko živo mejo, nasadijo drevesa, ki sploh niso primerna za te male zelenice - smreke, ciprese itd., ki pa potem zrastejo visoko istočasno pa naredijo dolge korenine, ki segajo na vse strani. Kar pomeni potencialno nevarnost za beton in asfalt, kjer lahko naredijo kar precejšnjo škodo. Tretji namečejo na zelenico kiča, da ni res in so prepričani, da imajo najlepše urejeno okolico. Četrti pa navlačijo kramo, kot bi bila zelenica pred njihovim stanovanjem last Surovine ali Komunale. Strahota.

Zdaj pa glede fasade:
Postavljene strehe, bivalne sobe in ostalo naredi precej problemov, ponekod tudi nepotrebne vroče krvi. Zakaj? Zato, ker je za izdelavo, nadgradnjo ali obnovo fasade potrebno postaviti oder. Ta pa pri strehi ali celo stanovanjski "dodatni pritiklini" onemogoči normalno postavitev odra. Kajti, oder mora izvajalec postaviti tako, da je varen za njegove delavce, to pa pomeni ali podiranje teh črno zgrajenih dodatkov, ali najmanj, odvisno od konstrukcije odra, vrtanje ali odmik strehe od fasade, da se lahko ob steni stavbe normalno in varno postavi delovni oder.
Pri strehah, ki so postavljene le kot strehe ob stavbi, se pa pojavi še problem, ker je ogrodje strehe pritrjeno na steno stavbe. Tramove je potrebno v celoti odstraniti, saj mora biti fasada v celoti izdelana od strehe do tal. Ne more se zaključiti pri nosilnem tramu in pod njim nadaljevati, saj to pomeni lahko zamakanje pod novo fasado, ali ob eventualni odstranitvi teh tramov, bo tam v celotni velikosti trama, zijala luknja. To pa nikakor ne sme biti. Zato bo pač potrebno strehe odstraniti, omogočiti izdelavo fasade v celotnem delu stene stavbe, potem pa......... Pa še en problem je pri nadstreških. Nadsreški so postavljeni z lesenimi tramovi, ti pa so običajno pritrjeni na betonsko steno. Les vleče na sebe vlago, to pa oddaja v beton. S tem pa se beton uničuje.

Drugi problem je, kjer rastejo tik ob stavbi drevesa, je tam nemogoče postaviti oder, brez, da bi drevesa obžagali ali celo v celoti odstranili. To je pač dejstvo, da se oder ne more narediti okoli drevesa ali njegovih močnejših vej. Zato pa bi morali etažni lastniki že pri nasaditvi biti pozorni na določene probleme, ki lahko nastanejo kasneje. Ampak kdo pa razmišlja v naprej, Ko pa je za posameznika drevo, ko je majhno tako lepo.

Zato dajem vsem v razmislek, kdorkoli se bo ukvarjal s svojo okolico v pritličju. Za nasade na zelenicah okoli večstanovanjskih stavb (blokov) so najprimernejše grmovnice, ki dosežejo višino nekako do 2m in se jih posadi toliko od stavbe, da veje kasneje ne drgnejo ob fasado. Lahko se dobi lepe cvetoče in veliko vrst jih je na izbiro. Verjetno pa seveda ni tako enostavno, kot dobiti smreko, ko greš v gozd in jo posadiš na zelenico.

Najgrše je pa, ko gledam nadgradnjo teh streh in dodatnih sob, katere eni naredijo, kot navaden zmazek, kateri ne paše prav nikamor. Ne v okolje, ne k stavbi, ampak resnično nikamor. Take dogradnje pa bi občina morala obvezno odstraniti. Tiste pa, katerim je pretekla doba pa je treba zamenjati ali obnoviti. Pri nas smo imeli velik problem z etažnim lastnikom, ki mu izgled strehe ni bil niti malo mar, saj ni živel v svojem stanovanju ampak v enostanovanjski hiši, daleč stran od našega bloka.

Pri odstranjevanju dreves bodo verjetno problemi z "naravovarstveniki", katerim je težko dopovedati, da velika drevesa ne spadajo v blokovska naselja, ampak se jih pa da čudovito nadomestiti z grmovnicami. In ne bo prav nobene povzročene škode naravi, če se drevesa odstranijo in nadomestijo z grmovnicami, ki spadajo v ta okolja. Zdaj seveda, kaka robida ali slično grmovje sigurno tudi ne paše v to okolje. Vsekakor pa bi znali svetovati kaj in koliko se lahko nasadi, v recimo Flori, ki skrbi za naše zelenice ali v kakem podobnem podjetju.

Odstranjevanje dreves z zelenic:
Zdi se mi hecno, glede na dogajanje pa ni čudno, da je pri nas stanje kot je in brez skrbi lahko vsak počne, kar se mu zahoče. čeprav na občinski zemlji.
V MO (Mestna občina) Kranj - sem povpraševal pristojne v Oddelku za razvoj in investicije, kamor spada tudi urejanje okolice - zelenic, kaj je potrebno storiti, da se odstrani določeno drevje.
Ker se pač odgovorni bojijo javne kritike, da se uničuje zelenje, drevje itd., občina zahteva, da etažni lastniki pridobijo soglasje v več kot 50% deležu strinjanja, da se drevje odstrani. Za zbrane podpise, najraje vidijo, če se oddajo upravniku, ta pa njim, ni pa nič narobe, če se dostavijo direktno njim. Odstranitev dreves je potem izvedena v kratkem času. Etažni lastniki zapadejo v krivdo 'naravovarcem', občina se izogne vsej možni kritiki, četudi se dogaja vse na njeni zemlji. Od kje je že ta način dela poznan???

Moram še okrcati občinske ljudi. Mogoče se bo izkazalo, da je to pretirano, vendar, zbral sem več kot 50% podpisov v deležih (skoraj 71%, potem sem nehal iskati etažne lastnike za podpis) za odstranitev dreves. Ko smo oddali podpise upravniku, ta pa jih je posredoval na občino pristojni osebi. Vednar so podrli le eno drevo, ki je resnično delalo napoto za postavitev gradbenega odra. Ostala drevesa še vedno stojijo. Zakaj, mi ni znano, niti ni nihče nič sporočil. Kako in zakaj ne, upam, da še dobim odgovor pristojnih na občini. Sicer v kolikor nimajo namena odstraniti dogovorjenih dreves, bom že preživel, neumno se mi pa zdi, da se delajo norca iz mene, zahtevajo podpise, nato pa delajo po svoje. Vseeno bi bilo, če bi povedali pošteno, da dreves pač ne bodo podrli, da smreke pašejo v stanovanjsko naselje, enako pa oreh, ter breza, ki že zdaj zakriva in meče senco na manjšo lipo ob poti.

In če še malo zapišem, zakaj smo se odločili da odstranimo omenjena drevesa. Zato, ker ne pašejo v naselje, v bližino stavbe, ker njihove korenine lahko poškodujeo tako beton stavbe, kot poti, ker vemo, da bo prej popustil beton, kot pa korenina drevesa. Na zelenice pred bloke spadajo bolj grmovnice, nekako do višine dveh metrov in teh je lahko nekaj več, kar ima enak efekt kot visoka drevesa, katere bo mogoče nekoč podrl veter in bo storjena dodatna škoda na objektu ali bo mogoče ogroženo človeško življenje. In kdo bo plačeval sanacijo? Ja se ve, etažni lastniki, ker so ta drevesa ob naši stavbi pa čeprav na občinski zemlji.
Sploh me pa moti, da ob vsej količinsko preveliki administraciji ne znajo v sodelovanju s KS in ostalimi službami ter seveda z naravovarstveniki določiti nekaj smernic, kako naj se vzdržuje in sadi po zelenicah med bloki. Ampak je to prepuščeno vsakemu posamezniku, vemo pa, da imajo ljudje različne okuse in poglede.
Na pa sem spet zašel. Pa naj se vrnem na temo - fasada.

Barva fasade:
Po govoricah, ima občina pravilnik, ki ureja nanos barve na fasade, tako na večstanovanjskih kot enostanovanjskih hišah.

Pa je to res? Ne, ni. V njihoven internem PUP, je samo priporočilo glede barv. Ta priporoča, da se uporabijo na novi fasadi obstoječa prejšnja barva, lahko lahko je kakšna niansa drugačna - svetlejša, temnejša. Lahko pa se barva spremeni v celoti, za kar je potrebno naresti vlogo, ki je po zagotovilu odgovorne osebe, hitro rešena. Ko ena stavba spremeni barvo, morajo dati vsi ostali, ki se pozneje odločajo nadgraditi fasado, na nove fasade barve, ki je skladna z že pobarvano fasado na prvi stavbi. S tem želijo preprečiti uporabo barve, ki bi se med seboj izključevale ali bile nesprejemljive za okolico oz. imeli nesprejemljiv barvno-vizualni učinek.
Vsekakor, pa nam je izvajalec zagotovil, da bo pred nanosom barvnega dela fasade, pokazal tri vzorce, izmed katerih bomo ali izbrali en vzorec, ali pa se odločili za neko drugo barvo. Vsekakor zelo svetle barve ne priporočam, ker se potem hitro umaže, poznajo se sledi dežja, skratka, veliko bolj je občutljiva, kot neka srednja niansa, ki je manj občutljiva na hitre spremembe glede vremenskih pogojev in umazanije v zraku. Temne barve pa sčasoma postanejo lisaste od deževja, ki teče po fasadi.
Nekaj vzorcev, katere so nam naredili za našo večstanovanjsko stavbo in je izbiro morala potrditi občina.

1. Obstoječa prva barva fasade:

2. Prvi vzorec z novo barvo:

2. vzorec z novo barvo

3. In še tretji vzorec z novo barvo

Izbaran je bil vzorec A, občina nam je potrdila izbiro.

Fasada4

Zadnja predelava: 6. 5. 2019