HIŠNI RED V VEČ STANOVANJSKIH HIŠAH

 

Na osnovi 27. člena Stanovanjskega zakona, objavljenega v UL RS Št. 69/2003 z dne: 16. 7. 2003, kateri navaja: Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v več stanovanjski stavbi, je bil na sestanku Etažnih lastnikov z dne 23. 05. 2005, sprejet sledeči HIŠNI RED:
S tem hišnim redom se določajo pravice in obveznosti, ki jih imajo uporabniki stanovanj, stanovalci in uporabniki poslovnih prostorov, z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanj in poslovnih prostorov, zavarujejo varnost, red in čistočo,
- določila tega hišnega reda veljajo za vse osebe, ki bivajo ali se nahajajo v zgradbi,
- stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki pripada
  stavbi.

DOLŽNOSTI STANOVALCEV SO:
- paziti na red in čistočo v stanovanjih, skupnih prostorih ter na zemljiščih, ki pripadajo stavbi,
- ne smejo motiti drugih uporabnikov stanovanj, predvsem pa zagotoviti mir v nočnem času
  med 22. in 6 uro,
- v najkrajšem času popraviti ali nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih
  dolžni vzdrževati stanovalci,
- zagotoviti čiščenje skupnih prostorov, paziti na red in snago v stavbi, ter odstraniti sneg
  z dohodnih poti, do stavbe,
- koordinatorju v stavbi redno javljati spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali
  podnajemnikov,
- takoj sporočiti koordinatorju v hiši, članu nadzornega odbora ali upravniku o pomanjkljivostih
  ali okvarah na ali v hiši oz. skupnih prostorih in opremi,
- uporabljati stanovanja v skladu dobrega gospodarja in načinom, ki ne povzroča prekomerno   obrabo oz. uničevanje stanovanjskega prostora,
- vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju,

STANOVALCI NE SMEJO:
- ogrožati varnosti stanovalcev ali povzročati škodo na in v stavbi, nasadih in prostorih okoli
  stavbe,
- odlagati smeti, odpadke ali kosovne odpadke v prostorih stavbe, skupnih prostorih, podstrešnih
  prostorih, na zemljišče okoli stavbe ali prostorih, ki za to niso določeni,
- v prostorih stanovanjske stavbe proti predpisom shranjevati ali odlagati vnetljiva, eksplozivna
  sredstva ali druge nevarne tekočine ali snovi,
- zamazati ali kakorkoli poškodovati ali onesnažiti stanovanjsko stavbo, njene prostore, naprave
  in opremo vgrajeno v stavbo,
- igrati se v hodnikih, razgrajati v stanovanjih, v stopniščih in v hodnikih ter drugih skupnih
  prostorih,
- metati odpadke v straniščne školjke, odtočne cevi ali kanalizacijske cevi ali skozi okna
  oz. balkone na dvorišče oz. zelenice,
- kakorkoli ovirati prehodnost stopnišč (ne sme se postavljati omaric, čevljev in drugih elementov
  po hodnikih), hodnikov, kletnih, skupnih in drugih prostorov, ter dvorišč,
- uporabljati vodovodna, električna, plinska ali druga sredstva na način, ki lahko povzročijo
  okvare ali požare,
- puščati v stanovanjih vključene električne, plinske ali ostale porabnike brez nadzora,
- uporabljati dvigalo ali drugo napravo v nasprotju z navodili za njihovo uporabo,
- otroci, ki še niso stari 10 let, ne smejo sami uporabljati osebna dvigala. Uporaba je dovoljena
  le v spremstvu starejših oseb od 10 let in odraslih, oziroma po predpisih uporabe dvigala,
- spreminjati zunanjega videza stavbe brez ustreznih dovoljenj in soglasij,
- parkirati vozila ali postavljati ovire na dostopih za intervencijska vozila (gasilci, nujna
  medicinska pomoč, policija),
- parkirati mobilne počitniške hišice, tovorna vozila, večje ali manjše prikolice ter avtobuse, na
  mestih, ki so določena za osebna vozila,
- pljuvati in odmetavati cigaretne ogorke po stopniščih ali v drugih skupnih prostorih, ali drugače
  namerno onesnaževati prostore v stanovanjski stavbi,
- iztepavati preproge ali druge predmete na oknih, balkonih in v stopnišču,
- pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki zato niso namenjene (stekla vrat,
  lesene ali betonske stene, itd.), v skupnih prostorih,
- postavljati na balkone in okna nezavarovane predmete in cvetlične lončke ter zalivati cvetice
  tako, da voda odteka po zidu ali na balkone sosedov,
- rediti domače živali v stanovanjih, kleteh, podstrešjih ali drugih skupnih prostorih z izjemo psa,
  mačke ali manjšega števila ptičev v stanovanju, ki pa ne smejo motiti drugih stanovalcev pri
  uporabi stanovanj,
- skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, niti brez soglasja etažnih lastnikov
  ograjevati za lastno uporabo,
- v skupnih prostorih shranjevati druge predmete, razen tistih, ki so v skladu z namenom uporabe
  prostorov,
- stopnišča, skupni hodniki, vhodna vrata, dvorišče, zelenice morajo biti urejene in čiste. Prehodi
  po teh prostorih morajo biti vedno prosti,
- ob močnejšem vetru, viharju in nevihtah, pustiti odprtih vrat ali oken v stopnišču, kletnih in
  drugih skupnih prostorih,
- popravljati naprave in inštalacije centralne kurjave. Te naprave lahko popravlja le strokovno
  usposobljena oseba s primerno strokovno izobrazbo,

DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE:
- v primeru okvare dvigala, mora vzdrževalec dvigala izobesiti v vseh nadstropjih opozorilne
  table, da je dvigalo v okvari, po izvedenem popravilu, pa table odstraniti,
- koordinator mora na zaključku vsakega tromesečja podati poročilo o opravljenem delu v
  stanovanjski hiši, prikazati finančno stanje prihodkov in odhodkov. Poskrbeti, mora, da za vsa
  izvedena dela, ki jih opravijo zunanji izvajalci, bodisi za vzdrževanje stavbe ali dograditev za
  bolj kakovostno življenje v večstanovanjski hiši, pridobi račune, kateri morajo biti na
  vpogled vsem stanovalcem,
- na vidnem mestu mora biti izobešen: hišni red, opozorilna tabla civilne zaščite o znakih za
  alarmiranje in navodila v primeru naravnih in drugih nesreč, izvleček iz požarno varnostnega
  reda, ter vidno obvestilo, kdo od stanovalcev hrani ključe za dostop v skupne in druge prostore
  stavbe,
- glavna požarna plinska pipa in glavni dovodni ventil, morata biti vedno dostopna in vidno
  označena,
- uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dovoljuje uporabo kosilnic, škropilnic, žag,
  vrtalnih in brusnih strojev ter opravljanje drugih hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke
  ravni hrupa, od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Med prazniki in dela prostimi dnevi
  pa je uporaba naprav in izvajanje zgoraj navedenih del prepovedana,
- prepovedano je izobešati letake, obvestila in druge objave ali vršiti kakršne koli razgovore v
  imenu Sveta Etažnih lastnikov,
- ta hišni red prične veljati takoj, ko se sprejme na sestanku kjer je prisotna večina etažnih
  lastnikov,
- skupnost stanovalcev lahko odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta hišni red ne vsebuje,
- dostop v skupne prostore, kot so kotlovnica in podobne skupne naprave, imajo samo
  pooblaščene in zadolžene osebe,
- najemniki stanovanj, lahko podajajo predloge, strinjanje ali nasprotovanje sklepom, ki jih
  predlaga večina etažnih lastnikov in se nanašajo na izboljšanje življenjskih pogojev v hiši in
  dobrih med sosedskih odnosov,
- zapisnike sestankov je potrebno posredovati tudi lastnikom stanovanj, ki te oddajajo
  najemnikom, ter jih tako sproti obveščati o sklepih in dogajanjih v hiši,
- zbor etažnih lastnikov je najvišji organ upravljanja etažnih lastnikov. Na zboru imajo lastniki
  pravico in dolžnost razpravljati in odločati o posameznih vprašanjih upravljanja stavbe in o
  predlogih sklepov ter sprejemati odločitve, ki se nanašajo na upravljanje stavbe in vzdrževanje
  stavbe,
- v primeru ponovnega sklica zbora, ko na predhodnem zboru ni bila prisotna potrebna večina
  etažnih lastnikov, na podlagi 37. člena Stanovanjskega zakona o predlogih, ki se nanašajo na
  redno upravljanje, odloča večina prisotnih etažnih lastnikov,
- za kršitve hišnega reda s strani mladoletnih oseb, odgovarjajo njihovi starši oziroma skrbniki,
- lastniki in najemniki stanovanj pri katerih se izvajajo popravila, prenove stanovanj, so dolžni 7
  dni pred pričetkom del, pisno prek oglasne deske obvestiti stanovalce o trajanju del. Po
  zaključku del, pa pospraviti in očistiti skupne prostore katere so uporabljali med prenovo ali
  popravilom.
- v poštni nabiralnik vsakega stanovanja je bil oddan hišni red na papirju A3 formata skupaj z
  alarmnimi znaki v slučaju naravnih ali drugih nesreč. Hišni red z alarmnimi znaki, bo dobil v
  poštni nabiralnik vsak na novo vseljeni stanovalec.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po mojih izkušnjah, je najpogosteje kršena prepoved povzročanja hrupa v nedeljah in praznikih. Zato je takrat najpogostejši izgovor sostanovalcev, da med tednom ne dobijo izvajalcev del.
Sam pa sem mnenja, če se ves teden ropota, vrta, tolče, povzroča prekomeren hrup, itd., da pa imamo stanovalci pravico in možnost saj en ali dva dni v tednu, da se malo spočijemo pred stalnim nadpovprečnih hrupom v stavbi. Toliko spoštovanja pa bi lahko imel vsak do sostanovalcev in bil malo manj egoističen.

Tako stanovalec, ki se je vedno sekiral, ko so drugi "ropotali" ali ponoči razgrajali, je sam ravno na praznik 25.6.08 brusil parket v svojem stanovanju in pri pripombi, da naj se na praznike ne bi povzročalo hrupa, takoj našel izgovor, da on že 25 let ni povzročal nobenega hrupa, bo pa delo dokončal, čeprav ni imel več nikakršnih delovnih obveznosti, se pravi, je bil že upokojen. Toliko na temo, drugi ne smejo, jaz pa lahko kadar meni zapaše, skrajno nepošteno do sebe in do sostanovalcev.

Etažni lastniki smo na zboru 23.05.2005 sprejeli hišni red, kateri je bil po en izvod dan v vsak poštni nabiralnik v naši stavbi, en izvod pa je izobešen nasproti oglasne omarice nad poštnimi nabiralniki, tako, da je vsakemu v vpogled. Hišni red je velikokrat kršen, sankcij praktično ni, kar se nekateri tudi dobro zavedajo, ne glede na hišni red, pa se je potrebno zavedati, da je več stanovanjska hiša skupek več različnih ljudi z raznimi, tudi osebnimi interesi. Vendar, če želimo živeti v sožitju in lepo ter v miru preživeti naš čas, se moramo zavedati, da moramo biti strpni z različnimi sostanovalci in se obnašati tako, da ne bomo povzročali nepotrebnih prepirov zaradi lastnega egoizma. Nekateri to ob opominu sprejmejo, drugim pač ni nič drugega mar, kot le samih sebe. Taki pač eni so, ni pa prav, saj se taki ljudje ne bi smeli vseliti v več stanovanjsko stavbo.

Še nekaj vprašanj in odgovorov s spletne strani policije:

  • Kdaj lahko pokličem policijo, ko se krši javni red in mir? Ali je prehrupna glasba pri sosedu, ki traja ves dan, že moja pravica za klic? Če ni, kaj lahko storim?
    V vsakem primeru, ko menite, da gre za kršitev javnega reda in miru, se lahko obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo ali dogodek prijavite na telefonsko številko policije 113. Policisti bodo konkretno prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

    Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je pričela veljati 1. januarja 2006, objavljena v Uradnem listu RS, številka 105/05, je sicer razveljavila nekatere kršitve, povezane s hrupom iz akustičnih naprav ..., vendar je bil julija 2006 v Uradnem listu objavljen nov Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki na novo urejuje in ustrezno sankcionira takšna ravnanja:

    8. clen ZJRM-1 (povzročanje hrupa):

    "(1) Kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 83,46 do 208,65 evra.

    (2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 104,32 evra.

  • Motijo nas veseljaške skupine, ki cele noči "žurajo" pred blokom. Moteči so tudi agresivni motoristi in šoferji avtomobilov, ki norijo po cesti z omejitvijo 40 km/h, kot da je dirkaška proga, in s svojim neznosnim hrupom (brez dušilcev) kalijo mir. Kaj lahko naredimo?
    Svetujemo vam, da se v takšnih primerih, kot jih opisujete, obrnete neposredno na najbližjo policijsko postajo ali dogodek prijavite na interventno telefonsko številko policije 113. Policisti bodo konkretno prijavo preverili in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepali.

V nekaterih večstanovanjskih stavbah si etažni lastniki prisvojijo tudi hodnike, kjer postavljajo razne omarice, čevlje,otroške vozičke in drugo kramo. Vendar, če slučajno pride do požara v stavbi, v katerem izmed stanovanj, je pri reševanju ljudi, ko je hodnik poln dima in se nikamor ne vidi, vsak tak predmet sila moteč element, ki tako ovira reševanje ljudi, kot nudenje pomoči. Ljudje postanejo v takih situacijah v glavnem panični in po nepotrebnem se poveča število poškodovanih, marsikdo pa lahko tudi umre. Zato morajo biti hodniki prazni, etažni lastniki pa svoje stvari in predmete porazporedijo po stanovanju. Marsikdo želi imeti lepo pospravljen balkon in stvari rajši postavi v hodnik. Pa s tem ne pomisli, da v določenih situacijah zaradi tega ogroža življenje sosedov. Kasneje kesati se je prepozno, ker se stvari, ki se dogodijo, ne da več popravljati. Če bi se tega zavedali vsi, bi bilo sobivanje med ljudmi veliko bolj prijazno in varno.

Zadnja predelava: 24. 8. 2017