Lastninska pravica v našem sistemu ni absolutna pravica, pač pa so ji postavljene določene omejitve. Prva omejitev je prepoved zlorabe pravice in zahteva po ravnanju v skladu z dobro vero in poštenjem, drugo omejitev pa predstavljajo instituti sosedskega prava.
Značilnosti lastninske pravice so, da je ta izključna, saj gre za najširšo pravico nosilca lastninske pravice do stvari. Lastnik lahko od poseganja v njegovo stvar odvrne katerokoli tretjo osebo. Nadalje je lastninska pravica časovno neomejena, saj ne zastara.
Lastninska pravica se lahko pridobi na več načinov in sicer izvorno, to je neodvisno od volje prejšnjega lastnika ali pa izvedeno, torej na podlagi razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem. Izvorni pridobitveni načini so okupacija, najdba stvari, ustvaritev nove stvari, spojitev, pridobitev plodov in priposestvovanje, medtem ko so izvedeni načini izročitev, simbolična izročitev, traditio brevi manu, posestni konstitut in cessio vindicationis.
Za nepremičnine pridejo v poštev le originalna pridobitev na podlagi zakona, pridobitev na podlagi pravnega posla, pridobitev na podlagi dedovanja in pa pridobitev z odločbo državnega organa.
Kadar se pravica pridobi po samem zakonu to pomeni, da pravica nastane že z samim nastopom določenega dogodka. Pridobitev pravice tu ni vezana na voljo lastnika ali pridobitelja pravice, ampak na dejstvo, da se je določen dogodek zgodil. Tako se lastninska pravica pridobi z nastopom naslednjih dogodkov:

• zgraditev na tujem zemljišču;
  
  
• iztek priposestvovalne dobe;
  
  
• izvedba dedovanja.

Temelj za neposredno pridobitev pravic s sodno odločbo so le oblikovalne sodne odločbe, torej take, ki določijo, da je določena pravica nastala z njihovo izdajo (npr. določijo, da je z dnem pravnomočnosti odločbe oseba A postala lastnik zemljišča XY). V zgoraj opisanem primeru je torej oseba A postala lastnik zemljišča že s samo izdajo sodne odločbe.
Tudi pri pravnih poslih poznamo dve vrsti, in sicer zavezovalne in razpolagalne. Medtem ko med zavezovalne pravne posle spada večina pogodb (npr. pogodba o prodaji nepremičnine, s katero se lastnik zaveže, da bo prodal nepremičnino) med razpolagalne pravne posle štejemo dejansko izročitev predmeta pogodbe. Tako bi v primeru prodaje nepremičnine za razpolagalni pravni posel šteli samo izročitev nepremičnine.

Zadnja predelava: 24. 8. 2019