Po 79. členu ZPNačrt je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini.

Na podlagi 80. člena ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.

Po 84. členu ZPNačrt je komunalni prispevek namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot namenski prihodek. Sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, lahko občina porablja samo za gradnjo komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.

V 82. členu ZPNačrt so določena merila za odmero komunalnega prispevka.

Pred uveljavitvijo ZPNačrt je bil komunalni prispevek urejen v 143. do 146. členu Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 58/03). ZUreP-1 je med drugim določal, da komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan.

Po prvem odstavku 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. V drugem odstavku istega člena je opredeljena »ekonomska dejavnost«, ki je po tem členu vsaka proizvodna, predelovalna, trgovska in storitvena dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno.

Peti odstavek 5. člena ZDDV-1 nadalje določa, da se državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence.

Iz navedenih predpisov izhaja, da odmerjanja komunalnega prispevka ni mogoče šteti za katero od dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 in ga tudi ni mogoče šteti za promet, pri katerem bi obravnavanje organov lokalnih skupnosti kot davčnih nezavezancev za DDV vodilo k izkrivljanju konkurence, saj se je v skladu z ZUreP-1 komunalni prispevek lahko odmeril le z odločbo. V ZPNačrt sicer ni izrecne določbe, da se komunalni prispevek odmeri z odločbo, je pa določeno, da lahko občina s svojim aktom predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Iz navedenega izhaja, da se bo pri komunalnem prispevku tudi v prihodnje delala odmera. Poleg navedenega je pomembno tudi to, da je komunalni prispevek prihodek občine in se uporablja strogo namensko.

Tako se občina v delu, ko odmerja komunalni prispevek, ne šteje za davčnega zavezanca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDDV-1, navedeno pa velja tudi, ko odmero opravi javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Taka so tudi vsa do zdaj objavljena stališča davčne uprave.

Dodajamo še, da mnenje občine, da mora obračunati DDV, ker bo v konkretnem primeru sama gradila komunalno infrastrukturo in bo morala izvajalcem plačati 20-odstotni DDV, nima podlage v ZDDV-1. Dejstvo je, da mora, ne samo občina, ampak tudi vsaka druga oseba, ki nastopa kot investitor, izvajalcem gradnje plačati storitve z DDV. Če ta oseba nima pravice do odbitka vstopnega DDV od storitve gradnje, je zaračunani DDV zanjo strošek, vendar pa to ne sme vplivati na opredelitev ekonomske dejavnosti oziroma ne pomeni, da mora v zvezi s to gradnjo obračunati izstopni DDV.

Komunalni prispevek, ki ga odmeri mestna občina Kranj (izračun), se ne obdavči z DDV

 

Zadnja predelava: 27. 10. 2019