- Na nezadovoljstvo uporabnikov stanovanj pogosto vplivajo tudi slabi sosedski odnosi. Vzroki so različni, kot npr.: prekomeren hrup v nočnem času, pasji lajež, onesnaženje skupnih prostorov, nezakonito prilaščanje skupnih prostorov in površin, ter ostala samovoljna ravnanja posameznika.

V večstanovanjski stavbi morajo vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.

Izvedbo del v posameznem delu in skupni rabi Stanovanjski zakon definira v 15. členu. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (prenehala veljati z 10. 11. 2005 in jo nadomešča "Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM) Ur. l. RS št. 70/06)" v 8. členu "Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev". Ob nedeljah, praznikih in dela prostimi dnevi je uporaba naprav in izvajanje predhodno naštetih del prepovedana. Omejitve se ne nanašajo na izvajanje nujnih vzdrževalnih del za preprečitev nadaljnje škode. Nadzor nad izvajanjem odredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja in policija."

Jasno je, da se ob vsaki obnovi stanovanja pojavlja hrup, ropot in prah. V takih primerih je priporočljivo, da lastnik z obvestilom na oglasni deski seznani sostanovalce o nameravanem posegu in z zapisanim časom predvidenega trajanja obnovitvenih del. S tem prijaznim dejanjem seznanimo ostale uporabnike stanovanj o nenormalnem dogajanju v našem stanovanju, ter preprečimo marsikatero slabo voljo in negodovanje. Seveda nastale smeti na skupnih delih večkrat odstranimo, da se ne raznašajo po hodniku.
Zlasti pasji lajež predstavlja za sosede veliko motnjo. Lastniki živali so zato dolžni poskrbeti, da je v času njihove odsotnosti za pse primerno poskrbljeno. Lastnik psa ne sme puščati brez povodca na javnih in drugih površinah. V primerih onesnaževanja teh površin s pasjimi iztrebki, pa mora lastnik psa, te odstraniti.
Urejanje medsebojnih odnosov med lastniki v več stanovanjskih objektih ureja Stanovanjski zakon ter na osnovi tega zakona pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki in hišni red.

Vsem etažnim lastnikom in najemnikom, toplo priporočam, naj sami delajo na tem, da bodo imeli dobre sosedske odnose. To je odvisno le od samih ljudi, stanujočih v več stanovanjski stavbi. In, če se vse delovne dni v tednu nekaj vrta, razbija, obnavlja, na novo vgrajuje, imejte saj toliko spoštovanja do sostanovalcev, da jim privoščite en dan v tednu mir. To pa je NEDELJA. V sobotah se naj ne bi ropotalo, vendar sam smatram tako. Nekateri nikakor ne morejo dobiti izvajalcev na drug dan, kot v soboto. Vendar, če se le da, naj bi bila tudi sobota v stavbi - mirna. Sam sem velikokrat opravljal v preteklosti, nočno delo. In ko sem prišel zjutraj domov in legel, ter ravno dobro zaspal, že so začeli vrtati pri raznih sosedih, zbijati, ker so menjali okna in vrata, obnavljali kopalnico, itd. Nikoli se nisem šel k nikomur kregati, da rabim mir, da se naspim, ker grem zvečer v nočno izmeno in moram biti naspan. Točno sem vedel, da podnevi, nekateri morajo delati, da zaslužijo denar, drugi pa želijo urediti svoja stanovanja. In če je to delo hrupno, pač sami niso krivi za to.
Vendar, me je pa vedno pognalo v zrak, ko je kdorkoli začel vrtati ali razbijati za malenkosti, v nedeljo. Saj ta dan, sem si želel odpočiti in malo naspati, kadar sem bil čez dan doma. Ampak tudi tega nekateri ne razumejo. Zato, kadar se odpravim h komurkoli protestirat, če začne razbijati v nedeljo ali na praznik, nikoli nisem prijazen v pogovoru s takim sosedom. Pa vem, da prijazna beseda lepo mesto najde. Pa ga res?

Težava je, ko domači lepijo obvestila po steklu vrat, oglasna omarica in tabla pa ostajata prazni. Tudi sestankov nimamo v stavbi, ker jih baje ne potrebujemo. Tako z listkov, prilepljenih na stekla vhodnih vrat, in na vrata dvigala izvemo, saj za nekatere stvari, ki se bodo izvajala v stavbi. Normalno je, da v letnem načrtu ne more biti zapisan ves drobiž, ki je za izvesti zaradi vzdrževanja stavbe, zato bi bilo smiselno imeti v stavbi saj 2 sestanka letno. Tako pa imamo možnost ujeti koordinatorko le na dvorišču ali priti do njenega stanovanja, da potem pove, kar nas zanima. Samo to ni tisti pravi odnos, priznam pa, da je lažje odpraviti po enega stanovalca, kot pa na sestanku poslušati kar nekaj stanovalcev. Ampak, vseeno se čudim stanovalcem, ki so včasih želeli imeti saj po tri sestanke na leto, danes jim je pa vseeno, ali so ali jih ni.
Ne kritiziram dela, ker se dela v stavbi, vseeno pa pogrešam sestanek ali dva letno, da se o določenih zadevah skupaj pogovorimo, saj je stavba le last vseh (meni so včasih nekateri oporekali, češ delaš kot da je stavba tvoja, kljub več sestankom v letu). Prav je, da sodelujemo in smo seznanjeni pred začetkom del, kaj se bo izvajalo v stavbi. In potem je užaljenost, glede na zapisano, nihče se pa ne vpraša ali dela prav ali ne.
Tako glede na opravljeno delo po letnem planu nimam nobenih pripomb ampak le pohvalo. Dela se in sproti vzdržuje hiša, kar je tudi pomembno.
Moti me le to, da se določena dela naredijo brez predhodne seznanitve etažnih lastnikov. Kar pomeni, da koordinatorka in člani NO ne razumejo najbolje, kaj pomeni biti zastopnik etažnih lastnikov.
Če se pri letnem planu del, ki bodo morala potekati v stavbi, da se stavba ohrani v funkcionalni uporabi, strinjamo s predlogi vsi, mogoče še kdo kaj doda kar opazi s svojega pogleda in razmišljanja, je treba za dela, ki se bodo opravila izven plana obvestiti etažne lastnike pred začetkom izvajanja del in pridobiti potrebno soglasje za izvedbo del. Ne pa da koordinatorka in člani NO izvedejo brez obvestila etažnih lastnikov dela, ki so njim všečna in so prepričani, da se tisto mora narediti. Lahko bi bilo tako, v kolikor bi ta dela plačevali sami, ne pa da gre plačilo iz skupnega denarja vseh etažnih lastnikov - iz rezervnega sklada. Tudi za dela na delih stanovanj, katere v njih stanujejo najemniki, ker pač lastnik ne želi izvesti zaprošenih del, se ne more in ne sme plačati iz rezervnega sklada. Če kateremu najemniku lastnik pač ne ustreže v najemnikovih željah je edina rešitev, da sam naroči izvedbo del in delo potem tudi sam plača.
V glavnem, za boljše odnose med etažnimi lastniki oziroma stanovalci se je treba malo potruditi to pa ni težko, če človek ve, da si ne sme privoščiti na račun vseh etažnih lastnikov, kar je njemu všeč, ampak, da se je treba za vsako delo, ki zahteva plačilo iz rezervnega sklada pogovoriti z etažnimi latniki. In ne zaradi kaprice nekaterih, temveč se mora zavedati, da je zastopnik nekoga, v tem primeru vseh etažnih lastnikov zato mora uresničevati in stati za tistim delom, za katerega se dogovorijo etažni lastniki, ne pa kar je všeč zastopniku (koordinatorju) etažnih lastnikov. Ker razlika med zastopnikom in lastnikom ter zastopnikom lastnikov je zelo velika. Kjer je to razumljivo in zastopniki etažnih lastnikov to razumejo in delajo po tem principu, ni teža v blokih niti pri predlogih za delo. Kar ima zastopnik pravico brez predhodne seznanitve etažnih lastnikov, je naročilo del, kadar se ogroža skupna lastnina z okvaro, zaradi katere se lahko hitro povečuje škoda in slabo stanje, v kolikor se takoj ne pristopi k odpravi okvare in podobnega. Za normalna dela, izboljšave v infrastrukturi in podobne stvari, pa se lahko pristopi do izvajalca šele po razgovoru in s potrditvijo s strani etažnih lastnikov (sklep večine EL). S takim delom ne bo imel nihče težav s komerkoli v stavbi. Drugo je, če je kdo s kom sprt in težave potekajo na osebni ravni, vendar te ne smejo biti vzrok, da se stavba in infrastruktura v njej ne bi redno vzdrževala, prav tako pa le v soglasju z etažnimi lastniki.

Zadnja predelava: 5. 2. 2020